Čeprav je povezana z gibanjem in koordinacijo, dispraksija vpliva na vsa področja življenja. Čeprav je ta motnja slabo raziskana, je pomembno poudariti, da obstaja veliko terapij in pripomočkov, ki pomagajo.
Tu boste izvedeli več o dispraksiji, njenih simptomih, možnih terapijah in praktičnih orodjih.
Kaj je dispraksija?
Dispraksija oz. razvojna motnja koordinacije (DCD) je nevrološka motnja, ki vpliva na koordinacijo in gibanje pri otrocih in odraslih.
Znaki dispraksije se pokažejo zgodaj, a pogosto ostanejo neopaženi do šole ali kasneje. Dispraksija ni povezana z inteligenco in lahko prizadene vsakogar, ne glede na umske sposobnosti.
Motnja vpliva predvsem na fine in grobe motorične spretnosti. Osebe z dispraksijo imajo običajno težave s koordinacijo gibanja in prenosom naučenih spretnosti na nove naloge. To lahko vodi v nizko samozavest in težave v socialnih stikih.
Pogosti simptomi dispraksije:
- Zamuda pri učenju motoričnih spretnosti v otroštvu (sedenje, plazenje, vstajanje, druge motorične naloge)
- Težave pri hoji, teku, skakanju, zavezovanju vezalk in doseganju drugih mejnikov
- Telesne spretnosti niso samoumevne, ampak jih je treba zavestno usvojiti
- Težave z razumevanjem prostorskih pojmov
- Nespretni ali počasni gibi, nerodnost
- Težko uporabljajo pripomočke in orodja
- Težave z načrtovanjem gibov
Kaj povzroča dispraksijo? Nastane zaradi motene povezave med možgani in telesom, saj motorični nevroni v možganih niso ustrezno razviti. Znanstveniki še vedno iščejo vzrok te motnje.
Menijo, da prezgodnji porod in nizka porodno teža povečata tveganje. Tudi sorodniki z motnjami gibanja so lahko dejavnik tveganja.
Zdravljenje in orodja za dispraksijo
Dispraksije ni mogoče ozdraviti, vendar različne terapije in orodja pomagajo izboljšati motorične spretnosti in osvojiti nove veščine.
Delovna terapija
Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki z različnimi metodami pomaga razvijati in ohranjati telesne in duševne sposobnosti posameznika.
Delovni terapevti prepoznajo vsakodnevne aktivnosti posameznika ter pomagajo premagovati težave in izzive.
Delovna terapija je pomembna pri diagnosticiranju in obravnavi dispraksije in drugih učnih težav, kot sta disleksija in motnja pozornosti (ADHD). Učinkovita je tudi pri okrevanju po kapi.
Delovni terapevti pomagajo osebam z dispraksijo bolje razumeti njihove težave. Sodelujejo s starši, pediatri in učitelji ter skupaj pripravljajo načrte za razvoj in doseganje potenciala.
Delovni terapevti nudijo podporo osebam z dispraksijo pri vsakodnevnih izzivih.
Govorna terapija
Ena izmed vrst dispraksije je govorna oziroma verbalna dispraksija ali apraksija.
Govorna apraksija je motnja, pri kateri ima oseba težave pri pravilni in dosledni izgovorjavi besed. Te težave niso posledica poškodb govornih mišic.
Obstajata dve obliki: pridobljena in razvojna (otroška) govorna dispraksija. Govorna terapija je učinkovita pri obeh.
Govorna terapija obravnava motnje govora in komunikacije. Prek vaj, npr. reševanja problemov, dihalnih in organizacijskih vaj, osebi pomaga do jasnejšega, razumljivejšega govora.
Vedenjska analiza
Vedenjska analiza je znanstvena analiza človeškega vedenja, ki raziskuje razloge za obnašanje in možnosti, kako ga spremeniti.
Vedenjski analitiki pomagajo osebam s dispraksijo izboljšati socialne veščine, komunikacijo in samostojnost. Uporabljajo različne oblike pozitivne spodbude glede na potrebe posameznika.
Vedenjska analiza je uporabna za predšolske otroke, šolarje in odrasle.
Skrb zase
Strokovna pomoč je pomembna, vendar ne smemo pozabiti na skrb zase. Ljudje z dispraksijo morajo tudi sami aktivno delati na napredku in razvoju spretnosti.
Redna vadba in gibanje izboljšujeta koordinacijo, zmanjšujeta utrujenost in preprečujeta pridobivanje teže. Pomembno je tudi, da o motnji govorimo pozitivno in imamo ustrezno psihološko podporo.
Tisti z organizacijskimi težavami lahko uporabljajo koledar ali lepljive listke za opomnike in načrtovanje.
Fizioterapija
Fizioterapija zelo pomaga osebam z dispraksijo. Običajno krepi mišice z različnimi vajami, ki jih fizioterapevt prilagodi posamezniku glede na njegove potrebe in zmožnosti.
Z večjo mišično močjo se izboljšajo gibanje, drža, ravnotežje in povezava med očmi ter rokami.
Programi za pretvorbo besedila v govor
Čeprav dispraksija ni neposredno povezana z branjem, zaradi slabših finih spretnosti postane branje izziv. Težave so lahko pri obračanju strani, kazanju na besede ali slike in držanju knjige.
Otroci in odrasli z dispraksijo lahko uživajo v besedilih brez branja – s programi za pretvorbo besedila v govor. Takšne aplikacije berejo besedila z naravnim glasom.
Speechify – TTS orodje za branje vsega
Eden najboljših programov za pretvorbo besedila v govor (TTS) je Speechify s sodobno AI-tehnologijo. Speechify hitro pretvori skoraj vsak tekst v govor .
Uporabniki lahko nastavljajo hitrost, glas in tudi naglas. Speechify je na voljo kot razširitev za brskalnik, samostojna aplikacija in mobilna aplikacija – uporabljate ga lahko kjerkoli.
Speechify izboljša prepoznavanje besed, vadbo naglasov, pozornost in popravljanje napak. Omogoča tudi večopravilnost: otroci z dispraksijo lahko telovadijo in obenem poslušajo knjigo.
Speechify je primeren za osebe s cerebralno paralizo, avtizmom, disleksijo in drugimi ovirami. Uporablja ga lahko tudi vsak, ki raje posluša kot bere.
Na voljo je brezplačna in plačljiva naročnina plan. Lahko ga preizkusite brezplačno in ugotovite, ali vam ustreza.
Pogosta vprašanja
Katere vrste dispraksije poznamo?
Strokovnjaki dispraksijo razdelijo glede na to, katera težava najbolj vpliva na posameznika. Pogoste so verbalna, konstruktivna, idejna in ideomotorna dispraksija.
Ali se dispraksija s starostjo poslabša?
Dispraksija se s starostjo ne slabša kot nekatere bolezni, a lahko različna življenjska obdobja vplivajo različno, zato se zdi, da se simptomi poslabšajo, čeprav ni nujno tako.
